• PREDSTAVITEV ŠPORTNE PANOGE
• RAZVOJ BADMINTONA V SLOVENIJI
• PRAVILA IGRE
• BADMINTON - ŠPORT ZA VSAKOGAR
• PREDSTAVITEV - BADMINTON (pdf)
• PREDSTAVITEV - BEACH BADMINTON (pdf)

PREDSTAVITEV ŠPORTNE PANOGE:

ZGODOVINSKI RAZVOJ BADMINTONA V SVETU IN PRI NAS

Badminton je eden izmed najstarejših športov. Po raziskavah zgodovinarjev segajo začetki te igre v obdobje cesarske Kitajske in to kar 2000 let pr.n.št. Igro, ki je imela razmeroma malo skupnega z današnjo obliko badmintona so imenovali DI-DŽIAN-DZI. Igrali so jo tako, da je kot lopar služila odprta dlan roke, za žogo pa so uporabljali kovanec na katerem sta bili pripeti dve peresi.

V 14. stoletju so na Japonskem dekleta in žene igrale igro OIBANE. Kot žoga jim je služilo sadje »opremljeno« s pisanimi fazanjimi peresi. Loparji so bili leseni in podobni današnjim namiznoteniškim. Na hrbtni strani je bila slika njihovega najdražjega, ter tako s to stranjo loparja niso smele udarjati. Torej niso poznali udarca z backhandom. V Koreji so poznali igro podobno današnji INDIACI. Igrali so jo z nogami.

V Evropi se je badmintonu podobna igra igrala najprej na francoskem dvoru. V začetku je bila žogica sestavljena iz plute in kokošjih peres. S časom so se razvili tudi rekviziti. Žogica je bila opremljena izmenično s črnimi in belimi peresi, da je bila bolj vidna. V tej fazi razvoja so igro imenovali PICANDEU. Igrale so jo predvsem dvorne dame. Žogo so morale udariti čim višje, ne da bi se pri tem premaknile z mesta. Pri tem so morale udarjati tudi z backhandom. Najbolj znana »igralka badmintona« iz teh fevdalnih časov je bila Kristina Švedska.

Mesto Badminton v grofiji Gloucestershire v Angliji je »rojstno mesto« badmintona. Na svojem posestvu v tem mestu je leta 1870 Beaufortski vojvoda svojim gostom predstavil igro POONA, ki so jo v lndiji v mestu Poona igrali angleški oficirji. Ob predstavitvi sta bila nasprotnika ločena z mrežo, s tem pa je igra dobila športni značaj. Leta 1887 so bila postavljena prva pravila in »igra iz Badmintona« se je pričela hitro širiti. Že leta 1877 so Angleži ustanovili prvi badmintonski klub na svetu Bath Badminton Club in sestavili prva pravila za igro. Sprva so igrali badminton le premožnejši sloji, v glavnem kot družabno igro. Športna plat je bila manj pomembna, tembolj pa takratna moda. Obleka za igro je bila natančno predpisana. Moški so nosili frake in cilindre, ženske pa klobuke različnih barv, ogrinjala in obleke z dolgimi vlečkami.

Leta 1967 je bila ustanovljena Evropska badmintonska zveza - European Badminton Union (EBU), ki je leta 1968 organizirala 1. evropsko prvenstvo za mešane ekipe. Tega leta se je badminton pojavil tudi kot demonstracijski šport na Olimpijskih igrah v Münchnu.

Od leta 1977 se vrstijo vsaki dve leti tudi svetovna prvenstva. Od Olimpijskih iger v Barceloni leta 1992 je badminton tudi olimpijski šport.

RAZVOJ BADMINTONA V SLOVENIJI

V Sloveniji smo začeli igrati badminton leta 1956, ko se je za to športno panogo zavzel dr. Leander Bleiweis in ustanovil pri ŠD "Papirničar" v Vevčah pri Ljubljani prvi badmintonski klub. Badminton je bil sprva priključen Teniški zvezi Slovenije. Na skupščini Teniške zveze Slovenije 16. februarja 1957 je bil ustanovoljen Odbor za badminton pri Teniški zvezi Slovenije (TZS).

Na letni konferenci TZS, 10. junija 1962 je bil ustanovljen samostojni Odbor za badminton Slovenije, ki se je 11. novembra 1964 preimenoval v Badmintonsko zvezo Slovenije , ki je bila kot edina badmintonska organizacija v Jugoslaviji oktobra I965 sprejeta v Mednarodno badmintonsko zvezo IBF, 20. aprila 1968 pa v Evropsko badmintonsko zvezo EBU.

Danes je v Badmintonsko zvezo Slovenije včlanjenih 20 slovenskih in trije hrvaški klubi, na različnih turnirjih po Sloveniji tekmuje okoli 800 igralcev vseh kategorij. Naša najboljša tekmovalka je bila doslej Maja Pohar, ki se je, kot naša prva badmintonistka tudi uvrstila na olimpijski turnir v Sydneyu (leta 2000). Ravno letos pa sta bila med bodoče upe za olimpijske igre v Pekingu 2008 uvrščena tudi najperspektivnejša mlada igralca Maja Tvrdy in Miha Šepec ml.

STRNJENA PRAVILA IGRE

IGRIŠČE

Igrišče je dolgo do mreže 664 cm in široko 610 cm. Okrog s črtami označenega igrišča je rob, ki ni manjši od 130 cm. Črta za serviranje je od mreže pomaknjena za 198 cm proti koncu igrišča, ki se pri serviranju dvojic skrajša za 76 cm. Mere igrišča pri igri posameznikov se zožajo za 46 cm na vsaki strani vzdolž igrišča. Črte so debele 4 cm in so vštete v izmere badmintonskega igrišča.

MREŽA

Zgornji rob mreže je 155 cm nad tlemi, samo zamreženi del je visok 76 cm.

NOVO ŠTETJE

SERVIS

Pri serviranju mora igralec udariti žogico pod pasom tako, da je glava loparja očitno niže od ročaja. V igrah posamezno servira igralec pri sodem številu osvojenih točk iz svojega desnega servisnega polja v diagonalno servisno polje, pri lihem številu osvojenih točk pa iz levega v diagonalno polje. V igrah dvojic imata vsakič oba partnerja servis (razen na začetku niza, ko servira le prvi server), in vsakič servira vsak partner toliko časa, dokler dvojica ne naredi napake. Na začetku niza in po menjavi vedno začne servirati igralec v desnem servisnem polju, soigralca pa zamenjata servisni polji takrat, ko osvojita točko. Igralec, ki servira in igralec, ki sprejema servis, morata stati vsak v svojem servisnem polju, pri tem je položaj njunih partnerjev poljuben. Takoj po sprejemu servisa pa lahko udari žogico katerikoli igralec.

BADMINTON - ŠPORT ZA VSAKOGAR

Nekaj osnovnih informacij o badmintonu kot športu, ki ima vse več privržencev tako v svetu kot tudi pri nas

Badminton je dvoranski šport. S tem se najbrž ne boste strinjali tisti, ki lopar veselo vihtite na bližnjem travniku ali lastnem dvorišču. Čeprav tudi ta vrsta igranja prinaša sodelujočim kopico užitkov, pa se boste tisti, ki ste že kdaj poskusili igrati badminton v dvorani, strinjali, da gre na igrišču za povsem nekaj drugega kot na prostem. Veter ne usmerja peresno lahke žogice, zato leti tja, kamor ste jo poslali; zaradi ravne podlage je tekanje hitrejše in varnejše, igra pa bolj dinamična. Nepoznavalce preseneti ugotovitev, da je badminton vse prej kot "lahka" igra. Nasprotno, to je igra, pri kateri se tudi manj temperamentni igralci pošteno spotijo in zadihajo.

Oprema za začetnike

Osnovno opremo za igro sestavljajo lopar, žogica, športni copati ter seveda športna obleka. Če ste šele na začetku svoje kariere in sodite med ljudi, ki kupujejo po pameti, torej tisto kar zares potrebujejo, za naštete potrebščine ne bi smeli odšteti več kot 15.000 SIT (cca 63 eur). Seveda, če boste nosili stare kratke hlače in majico. Ponudba na našem trgu je pestra, saj si lahko kupite opremo številnih svetovno priznanih znamk, kot so na primer Yonex, Victor, Carlton, Fischer, Tactic, Trump, Wilson, Prince, HL, …

Nekaj nasvetov

Lopar

Pri kupovanju loparja upoštevajte, da vrhunski in dragi loparji niso primerni za začetnike. Zahtevajo namreč natančno igro, ki jo zmorejo le igralci z izdelano tehniko. Na začetku verjetno take tehnike še ne boste imeli in žogica ne bo letela tja, kamor ste jo želeli poslati. Lahko bi celo rekli, da bo letela bolj po svoje. Taki loparji so tudi manj trpežni, ob udarcu ob trd predmet (ob tla, ob soigralčev lopar v dvojicah) radi počijo. Mnogo bolje bo, da si kupite soliden lopar, morda ne ravno najcenejši, ki ima tovarniško napete strune. Taki dopuščajo pri igri več napak, čeprav so za spoznanje težji (a redko kaj več kot 120 gramov). Pomembno je tudi, da se vam ročaj (grip) dobro prilega v dlan. In material? V uporabi so vsi materiali, ki so običajni tudi pri loparjih za tenis: grafit, karbon, kevlar, boron in keramika. Na tem mestu ne bomo tratili prostora z znanostjo o napenjanju strun za doseganje idealne kombinacije med prožnostjo loparja in hitrostjo žogice. Kot začetnik imate za to še dovolj časa.

Copati

Pri copatih je pomembno, da so to posebni copati za dvoranske športe, kar pomeni, da morajo odlično preprečevati drsenje (to je pri badmintonu zaradi številnih kratkih in hitrih startov ter ustavljanja prav posebej pomembno), biti morajo dovolj prožni, da ne ovirajo gibanja, in ne pretrdi (da ne pride do poškodb in žuljev, ki se pogosto pojavijo pri igralcih badmintona). Obenem morajo biti solidno izdelani, ob straneh in na prednjem delu ojačeni. Pri copatih vam ni treba varčevati, res pa je, da je pri tem težko biti pameten. Nekomu pač bolj ustreza eno, drugi pa spet prisegajo na drugo. Verjetno boste zamenjali kar nekaj parov, preden boste ugotovili, kateri vam najbolj ustrezajo.

Žogice

Začetniki boste lažje igrali s plastično žogico, pa še cenejše bo. Plastična žogica je sicer dražja, vendar mnogo trpežnejša od take iz gosjih peres. Cene pernatih žogic so odvisne od njihove kakovosti. Pri tekmovalnem badmintonu se praviloma uporabljajo le pernate žogice.

Badminton - odlična rekreacija

Badminton nam nudi široke možnosti igranja. Lahko igramo umirjeno, zmerno ali pa izrazito dinamično. Z nič, z malo ali z veliko znanja. Lahko smo igralci sredine, omejimo gibanje na nekaj korakov levo in desno, lahko pa ga igramo z vsemi značilnostmi tega športa. Torej z mnogimi kratkimi, hitrimi starti in sprinti, predkloni, razkoraki, obrati, poskoki. Udarci so lahko hitri in močni ali pa jih skoraj ni. Stil igranja je popolnima stvar naše želje in sposobnosti. Prav zato in zaradi dejstva, da je badminton šport, ki povečuje gibalne sposobnosti, je to igra, ki je idealna vadba za vsakega zdravega rekreativca. Kot za vse dinamične športe tudi tu velja, da si je treba pred začetkom igre zares dobro ogreti vse mišice, si razgibati vse sklepe in izvajati vaje za raztegovanje. Slednje je koristno izvajati tudi na koncu in vsaj zmanjšali si bomo nadležne bolečine v mišicah, ki nastopijo čez dan ali dva pri manj treniranih. Ogrevanje pred igro bistveno zmanjša možnost poškodb med njo. Obremenitve sklepov roke so pri badmintonu majhne, če jih primerjamo s tistimi pri tenisu. Vzrok je bistveno lažji lopar, ki tehta pri tekmovalnih modelih od 100 do 120 gramov. Tudi pri najcenejših modelih teža sega komaj kaj čez 120 gramov, kar je malo v primerjavi s težo cenejšega loparja za tenis (okoli 380 g). Kljub temu pa tudi pri badmintonu poznamo poškodbe, ki so podobne teniškemu komolcu. To se nam lahko zgodi, če dalj časa uporabljamo nepravilno tehniko udarjanja žogice. Prav zato strokovnjaki tudi rekreativnim igralcem svetujejo pridobitev vsaj osnovnega znanja iz tehnike. Če bi želeli igrati badminton, lahko o možnostih povprašate kar v našem klubu. Več podatkov o kontaktnih osebah terminih in telovadnicah boste izvedeli na  naših internetnih straneh, kjer se podrobneje predstavlja naš badmintonski klub.

Tekmovalni badminton - za vso družino

V našem klubu opažamo, da badminton vedno bolj postaja tudi prijeten družinski šport, saj imamo že sedaj vključenih kar precej družin, ki svoje rekreativno-športne potrebe zadovoljujejo z badmintonom.

Tekmovanja potekajo na različnih ravneh. Tako na nekaterih turnirjih igralci sodelujejo glede na izkazano kakovost. To so jakostni turnirji A, B in C, pri čemer na A turnirjih sodelujejo najboljši igralci. Pri turnirskem načinu tekmovanja ni starostnih omejitev. Tekmovalni badminton je šport, kjer je poleg odlične telesne pripravljenosti in tehnike izredno pomembna tudi taktika, še posebej pa igralske izkušnje. Prav zato tudi starejši igralci na turnirjih niso brez možnosti, kar še povečuje priljubljenost tega športa. Poleg omenjenih pri nas organizirajo tudi turnirje za uvrstitev na mladinsko jakostno lestvico Badmintonske zveze Slovenije. Tekmovanja so štirikrat letno, prirejajo pa jih za pet starostnih kategorij (do 11, 13, 15, 17 in 19 let). Redno potekajo tudi tekmovanja med klubi (ligaška tekmovanja) in tekmovanja med osnovnimi ter srednjimi šolami. K tej bogati ponudbi tekmovanj sodijo številni mednarodni turnirji, turnirji, ki jih prirejajo večji proizvajalci opreme za badminton, in ne nazadnje turnirji, ki so namenjeni rekreativnim igralcem in na katerih lahko okusijo slast tekmovalnega izziva tudi bivši tekmovalci in sposobnejši rekreativci.

Naj omenimo, da tudi naš klub vsako leto organizira kar nekaj rekreativnih turnirjev, ki so namenjeni še predvsem našim rekreativcem, katerim naj bi pomagali premagati tisti »prvi strah« pred tekmovanji.

Priljubljenost raste

V azijskih državah, predvsem v Indoneziji, Koreji in Kitajski, je badminton nacionalni šport. Nič nenavadnega torej ni, da na velikih tekmovanjih in tudi na olimpijskih igrah na stopničkah stojijo predvsem njihovi igralci. V Evropi je igra doživela razmah nekje od srede osemdesetih let naprej, najbolj priljubljena pa je prav gotovo v skandinavskih deželah. Po tekmovalnih uspehih je v ospredju Danska. Razviti severnjaki so hitro spoznali prednosti tega športa: za rekreativne potrebe se ga hitro naučimo, poškodb je malo, za gledalce je atraktiven, je relativno poceni in tudi komercialno zanimiv. Badminton se v razvitem svetu hitro razvija; gotovo tudi zato, ker se v primerjavi s tenisom igra na bistveno manjšem prostoru, torej potrebuje ta šport manj pokritih površin za rekreacijo istega števila ljudi. Tudi pri nas priljubljenost badmintona raste, posebej med mladino. V zadnjih nekaj letih se namreč v mnogih osnovnih in tudi srednjih šolah že lahko seznanjajo s tem športom tudi pri pouku telesne vzgoje, v svojo rekreativno ponudbo pa ga vključujejo tudi visokošolski zavodi. Tu prav gotovo ne gre za naključje, ampak za potrditev stroke, da je badminton šport, ki ima svojo vrednost. To vedo seveda tudi na ljubljanski Fakulteti za šport, kjer je badminton del rednega učnega programa.

PREDSTAVITEV - BADMINTON (pdf dokument)

PREDSTAVITEV - BEACH BADMINTON (pdf dokument)